15.12.2004, Književni list Dela, Velikonja Varja

Odkritosrčno in osupljivo

Od knjižnega prvenca Lidija avtorice Lidije Asta je minilo natanko dvanajst let. Kaj vse se je zgodilo med tem časom, nam umetnica natančno popisuje v drugem proznem delu Kodeks, tokrat pod umetniškim imenom Miranda Rumina.

Medtem ko je s prvencem odkritosrčno in iskreno pometla pred svojim in še kakšnim drugim pragom, si zastavila življenjski načrt, kaj vse bo poslej počela, predvsem pa, česa nikakor ne bo več, pa nas avtorica v drugem delu vodi skozi svoja razmišljanja in izkušnje na razgibani življenjski poti.

Kodeks je zunanjo formo in golo jedro refleksij povsem prevzel od Kahlila Gibrana in njegove znamenite knjige Prerok. Naslovi poglavij se vrstijo v istem zaporedju, namesto zgoščenih Gibranovih naukov beremo avtoričine teze na to motiviko (o ljubezni, zakonu, otrocih, dajanju, jedi in pijači, delu, veselju in žalosti, hišah, veri, smrti, ljubezni, zločinu in kazni ...). Ali kakor to poimenuje avtorica sama, Preroka je le malce individualizirala in posodobila.

Že v uvodu nas M. Rumina razoroži z odkritostjo. V bistvu ostaja ista, punca z veliko domišljije, brez dlake na jeziku, radovedna, poduhovljena, kreativna, vsestransko nadarjena, tenkočutna, otroško naivna, občutljiva, nepotvorjena, toda nikakor ni imuna za zunanje dogajanje. Le izbrana pot je precej drugačna od uhojenih poti večine, še posebej na naših tleh. Kar včasih (z)moti branje, je občasni odklon v populizem, v (po)seganje v "visoke" zvezdniške sfere, ki so take zgolj in le v njeni viziji. Nepotrebna izguba energije in preusmerjanje pozornosti navzven, kar v bistvu preseneča, glede na avtoričino splošno duhovno podlago, načine bivanja in prehranjevanja, ki jih razglaša in uspešno prakticira. Je vernica in hkrati odpadnica, upornica in takoj v drugem trenutku največja podložnica. Takih kontradiktornih in včasih povsem paradoksnih segmentov v knjigi kar mrgoli. Sicer pa tudi sama pošteno priznava, da je največji možni narcis, saj se drugače sploh ne bi ukvarjala sama s sabo.

In priznati moram, da je to "ukvarjanje" kratkočasno; knjiga se bere v enem zamahu, vseskozi utrjuje avtoričine trenutne duhovne in moralne predpostavke, njen življenjski kredo in vizijo življenja. Kodeks vzpostavlja pravila igre v nekem boljšem svetu, ki bo deloval bolj harmonično, ki ne bo omejeval, ampak osvobajal. M. Rumina stvarnost vsakdanjega življenja raztrešči na prafaktorje, da lahko v nadaljevanju, z otroško trpko "naivnostjo", v lastnem kontekstu sprevrnjene koordinatne točke (pri)dobijo nov, vsesplošni in vsepomenski smisel. In prav v tem evokativnem etosu je nedvomno skrita ključna odlika Kodeksa. V tem smislu presega prvenec, predvsem pa večino razne duhovne in ezoterične literature, ki se bohoti na domačem knjižnem trgu in jo naše založbe nekritično prevajajo. Ali kakor strupeno komentira avtorica, takšne knjige so me dolgočasile, me puščale prazno in mi mešale štrene. Moj svet je bil veliko bolj preprost, otroški.

Je pa Kodeks nedvomno predvsem klofuta v obraz vsem dušebrižnikom na domačih tleh (Veliko talentov ubijejo. Kako lahko tako zelo natančno veste, kaj je prav?), povsem brez olepšav in slepomišenja je opisana pionirska pot preživetja posameznice, ki močno štrli iz povprečja (Mislite si, kar si hočete. Jaz sem nepridiprav. Otrok, ki je uporen, trmast). V samorefleksijah je še vedno veliko pobegov v avtoričino preteklost, včasih podoživlja določene segmente iz Lidije, veliko kramlja s svojim velikim gurujem in mislecem Carlosom Castanedo, branju dajo še posebno draž vsebine iz popularne kulture, kot jo sprejema in doživlja avtorica. Spomni se recimo koncerta Carlosa Santane v Zagrebu, veliko omenja Stinga, Princea, Madonno.

Branje knjige je na neki način vabilo v splet norosti in bolečine, tokrat na način M. Rumina. Tej veličastni norosti je posvečena tudi večina umetničinega življenja, sama pa jo vedno in povsod poimenuje tudi ljubezen. V tem brezsramnem in krvavem času, polnem hipokrizije, zadrtih čustev in (ne)prikritega sovraštva, je največja literarna vrednost Kodeksa prav odkritosrčni poziv Ljubezni. Brezpogojni. Ali kakor tokrat malce alienovsko zarapa tudi M. Rumina, naj postane supermodelka sveta, ta ljubezen.

Varja Velikonja